Pri izbiri lovskega loka najprej upoštevamo izkušnje, telesno pripravljenost in dolžino potega. Za manj izkušenega strelca je primernejša nižja natezna moč, saj omogoča pravilno sidranje in ponovljiv poteg. Močnejši lok izberemo šele, ko lahko brez težav izvedemo več zaporednih strelov brez spreminjanja drže ali dvigovanja ramen.

Začetnikom običajno bolj ustrezajo lovski loki z nižjo natezno močjo, na primer 25 ali 30 lbs, vendar univerzalne vrednosti ni. Pomembno je, da lahko lok varno napnemo do polnega potega in ga nadzorovano zadržimo. Premočan lok upočasni učenje in poveča možnost tehničnih napak.

Lovski recurve lok ima konce krakov ukrivljene stran od strelca, zato je lahko pri krajši dolžini zelo učinkovit pri prenosu energije na puščico. Longbow lok je praviloma daljši in ima bolj enakomerno ukrivljene krake. Recurve izvedbe so zato pogosto kompaktnejše in bolj okretne, longbow pa ponuja drugačen, bolj tradicionalen občutek pri potegu.

Take-down lovski lok je razstavljiv lok, pri katerem lahko krake odstranimo z ročaja. Takšna zasnova olajša transport in shranjevanje ter lahko omogoča kasnejšo menjavo krakov. Pri nakupu dodatnih krakov moramo vedno preveriti združljivost z določenim ročajem, saj vsi sistemi niso medsebojno kompatibilni.

Krajši lovski loki so kompaktnejši in bolj okretni, daljše izvedbe pa lahko ponudijo mirnejši občutek pri potegu. Pri izbiri ne gledamo samo telesne višine, ampak predvsem dolžino potega in konstrukcijo posameznega loka. Prekratek lok pri daljšem potegu lahko povzroči manj udoben kot tetive in slabši občutek pri sidranju.

Puščice morajo biti prilagojene natezni moči lovskega recurve loka, dolžini potega in teži konice. Najpomembnejši podatek je spine puščice, ki določa njeno upogljivost. Neustrezna trdota lahko povzroči nestabilen let, večje razprševanje zadetkov in slabšo ponovljivost strelov.

Obe možnosti sta uporabni, vendar imata različne lastnosti. Lesene puščice so priljubljene pri tradicionalnem lokostrelstvu zaradi klasičnega občutka, medtem ko so karbonske puščice praviloma bolj enotne po teži in ravnosti ter odpornejše pri redni uporabi. Pri obeh je pomembneje pravilno izbrati spine in dolžino kot sam material.

RH oziroma desni lovski lok praviloma držimo v levi roki, tetivo pa vlečemo z desno. Pri LH-loku je obratno. Pri izbiri upoštevamo predvsem dominantno oko, saj to vpliva na položaj glave, poravnavo s puščico in naravno smer merjenja. Roka, s katero pišemo, zato ni vedno odločilna.

Pred vsakim streljanjem preverimo krake, ročaj, tetivo in spoje pri razstavljivih modelih. Tetivo redno pregledamo in po potrebi voskamo, poškodovanih krakov ali obrabljene tetive pa ne uporabljamo. Tradicionalni lovski lok hranimo v suhem prostoru, stran od neposrednih virov toplote in večjih temperaturnih sprememb.

Za osnovno uporabo priporočamo pravilno izbrane puščice, ščitnik za podlaket, zaščito za prste oziroma lokostrelsko rokavico ter primerno tarčo. Pri razstavljivih modelih je uporaben tudi napenjalec za pravilno nameščanje tetive. Pred prvim streljanjem vedno preverimo, ali so puščice primerne za moč loka in ali je območje za tarčo varno.